Življenska zgodba je napisal/a: ↑Danes 29-letna šolska sestra Ema Alič je v samostan odšla pri 18 letih. Prve zaobljube je imela pred štirimi leti, 2. septembra letos pa je v domači župniji Javorje nad Škofjo Loko izpovedala večne zaobljube. Njeno geslo je bilo: “Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih.” (Lk 10,20b) Kot pravi, je to edino res vredno, obenem pa še povsem zagotovljeno veselje, pa naj bodo v življenju navzoči uspehi ali porazi.
V pogovoru je spregovorila o svojem poklicu in delu z mladimi.
Ste precej mladi. Se vam kdaj zgodi, da so ljudje, ki vas spoznajo v civilu, presenečeni, ko izvejo, da ste redovnica?
Zelo težko me kdo spozna v civilu, saj sem praktično vedno v redovni obleki. Letos sem le trikrat na hitro skočila v hribe, pa še to v okolju, kjer se itak poznamo med seboj.
Kakšni pa so bili odzivi domačih, sošolcev, prijateljev, ko ste se odločili za ta poklic?
Nihče ni nasprotoval. Nekateri so bili presenečeni, mnogi so to nekako pričakovali. Spet drugi niso razumeli, kaj to pomeni. Moji dobri prijatelji pa so se tega predvsem skupaj z menoj veselili. Najbolj težko je bilo domačim, saj nobeno slovo ni lahko. Predvsem se jim je zdelo, da odhajam prezgodaj. A vedela sem, kaj hočem, kaj Bog želi, da storim, in niti za hip nisem pomislila, da bi odlašala.
Prejela sem posebne milosti, tega se zavedam. Že nekaj let prej (ko sploh še nisem zares vedela, kaj si želim) sem molila za trenutek, ko bom svojo odločitev morala povedati domačim in za najpomembnejše korake, ki spremljajo tako odločitev. V tistih dneh in mesecih me je Sveti Duh nosil na svojih perutih. Ko dvomim in mi je težko, se spominjam teh časov in zaupanje se mi povrne: vem, da je Bog zvest in za svoje vedno poskrbi. Od mene pa je odvisno, da ostanem Njegova. Čeprav nepopolna in grešna, a želim biti Njegova.
“On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.” (1 Tes 5,24)
https://www.druzina.si/najst
Res lepo in pametno dekle!
Kdo ve, kaj še bo.Poznam tudi take, ki izstopijo, se poročijo in imajo moža in otroke.