Vsi, ki ste empatično stopili na stran najstnika, ob tem pa brez vsake empatije do avtorice, ki se trudi po svojih najboljših močeh - zato pa je tudi tukaj postavila vprašanje - ste spregledali najpomembnejše: s tako ostrim, kritizerskim načinom ne boste prepričali mame, da spremeni svoj način, ampak v človeku vzbudite le obrambne mehanizme. Torej je vso vaše (agresivno) pisanje samo sebi namen.
Avtorica, glede pravilnosti kazni sploh nisem razmišljala. Itak zdaj je, kar je.
Imam pa en skromen predlog...
Sem mama dveh najstnikov. Čudovitih, zlatih, za crknit duhovitih, iznajdljivih, sposobnih, zagnanih (ko gre zanju)... Pa občasno jezikavih, uporniških, nemotiviranih, celo lenih, svojeglavih,... Tudi napila sta se že in tudi cveki kdaj padejo. Sta pač vse v kompletu, kar spada k običajnemu odraščanju običajnega najstnika (in ja, za tiste, ki se boste vtaknili v "napila" - v običajno štajersko okolje; kar pa še ne pomeni, da to odobravam!).
In, ko se pičutim najbolj nemočno v odnosu do katerega od njiju, se vprašam, kako bi reagirala, če bi šlo za mojo prijateljico ali meni ljubo sodelavko. Zagotovo je ne bi natulila, kaznovala itak ne, ne bi je vprašala, če je normalna ali kje je imela glavo...
Tako, s to mislijo, preprečim, da bi postala nespoštljiva do svojega (velikega) otroka, mogoče v navalu besa celo žaljiva, se pa potrudim, da pokažem naklonjenost in pripravljenost za sodelovanje in pomoč.
Pač moj predlog. Meni pomaga.
Avtorica, glede pravilnosti kazni sploh nisem razmišljala. Itak zdaj je, kar je.
Imam pa en skromen predlog...
Sem mama dveh najstnikov. Čudovitih, zlatih, za crknit duhovitih, iznajdljivih, sposobnih, zagnanih (ko gre zanju)... Pa občasno jezikavih, uporniških, nemotiviranih, celo lenih, svojeglavih,... Tudi napila sta se že in tudi cveki kdaj padejo. Sta pač vse v kompletu, kar spada k običajnemu odraščanju običajnega najstnika (in ja, za tiste, ki se boste vtaknili v "napila" - v običajno štajersko okolje; kar pa še ne pomeni, da to odobravam!).
In, ko se pičutim najbolj nemočno v odnosu do katerega od njiju, se vprašam, kako bi reagirala, če bi šlo za mojo prijateljico ali meni ljubo sodelavko. Zagotovo je ne bi natulila, kaznovala itak ne, ne bi je vprašala, če je normalna ali kje je imela glavo...
Tako, s to mislijo, preprečim, da bi postala nespoštljiva do svojega (velikega) otroka, mogoče v navalu besa celo žaljiva, se pa potrudim, da pokažem naklonjenost in pripravljenost za sodelovanje in pomoč.
Pač moj predlog. Meni pomaga.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 08 Maj 2016 23:26